Dolg in ozek otok
Pag leži v severnem Jadranu in se razteza približno 60 km ob kopnem, širok pa je le od 2 do 10 km. Zaradi zelo razčlenjene obale ima najdaljšo obalno črto med hrvaškimi otoki. Na otoku sta dve mesti, Pag in Novalja, ter številne vasi in turistični kraji, kot so Lun, Kolan, Mandre, Šimuni, Metajna, Vlašići in Povljana.
Otok je razdeljen med dve županiji: sever spada v Liško-senjsko, osrednji in južni del pa v Zadrsko županijo. Ločni most, dolg 300 metrov, povezuje jug otoka s kopnim, na severu pa vozi trajekt iz Prizne na kopnem do Žigljena.
Pokrajina, ki jo je oblikovala burja
Stran otoka, obrnjena proti Velebitu, je videti skoraj kot Luna: gol bel apnenec z malo rastlinja. Pozimi se z Velebita spušča burja, močan in hladen severovzhodni veter, ki nosi morsko pršico čez ves otok in na vsem pusti tanko plast soli.
Tu preživijo le odporne, dišeče rastline, kot sta paški žajbelj in smilj, ovce, ki se z njimi pasejo, pa dajejo paškemu siru in jagnjetini njun okus. Jugozahodna stran je nižja in bolj blaga, s Paškim zalivom, velikim zalivom Caska in kraškima jezeroma Velo in Malo Blato, zaščitenim zatočiščem ptic.
Plaže povsod
Ob tako dolgi obali ima Pag plaže za vsak okus: dolge prodnate in peščene plaže, plitve zalivčke za otroke in mirne skalnate kotičke. Do mnogih pridete od naše hiše peš.
Oljke, vino in prva vetrna elektrarna
Na severu polotok Lun prekrivajo oljčni nasadi, med njimi tudi prastare divje oljke. V otoških dolinah gojijo vinsko trto, med drugim avtohtono belo sorto žutica, ter zelenjavo in sadje. Prva hrvaška vetrna elektrarna je bila zgrajena na grebenu blizu mesta Pag in deluje od leta 2004.